Ker v naši okolici ne primanjkuje gričevja in hribovja, smo se odločili, da se po Zojinem dopoldanskem spancu odpravimo na bližnje Klančiše. Dobesedno skoraj za napšim blokom, pa še večina poti je na sončni strani hriba.
Ker ima naša Zojči že kar nekaj kilogramov in ker mora tata izgubiti kakšen svoj kilogram, se je javil, da bo Zojina nedeljska "šerpa" pri vzponu na Mt. Klančiše!
Med potjo smo imeli tudi prve "lekcije" iz spoznavanja narave. Hm, če bi bili na veji še listi bi tata mogoče še vedel za katero drevo gre. Ampak to Zoje ni motilo. Tako ali tako ga ni več hotela spustiti, ko se ga je enkrat oprijela. Naravoslovka bo! :-D
Naša družinica nekje med zasavskimi hribi! :-)
Ni komentarjev:
Objavite komentar