Prava mala "Oberkrainerka*" Zoja

*Oberkainer = poimenovanje Ansambla bratov Avsenik na nemškem govornem območju.

Če smo še pred meseci opazovali Zojčino navdušenje nad Bilbi in njeno "Hvala za vijolice", se je s časom ta okus rahlo spremenil. Bilbi je še vedno aktualna, je pa ugotovila, da na slovenski glasbeni sceni obstaja še kakšna drugačna, bolj ljudska, glasba.

Ja, na vrsto so prišle narodno zabavne viže. Tata in mama ravno nimata CD-jev s to glasbo, se pa vseeno najde na Youtube kakšna aktualna priredba. Tako je trenutno najbolj aktualna Avsenikova Golica v izvedbi zbora Perpetuum Jazzile. 

Ta posnetek prikazuje vso eleganco poplesavanja naše Zojčike. Vsa njena plesna gracioznost pa najverjetneje izvira iz pevske nadarjenosti njenega nonota (še vedno aktivnega pevca) in glasbene nadarjenosti njenega tate, ki je v pihalnem orkestru Impol v 80'-ih letih obvladoval prvi triangel omenjenega orkestra. 

Ja, dekle ima pravi glasbeni pedigree. ;-)

Dodatni umetniški vrednosti pa pripomore sam "performance" s svežo čebulo. To je pa verjetno nekaj edinstvenega na slovenskem kulturnem področju, kaj ne? :-D

p.s.: a je med tem poplesavanjem morda videti, da je šjorca, nekaj dni nazaj, imela tudi do 40°C vročine?!

Češnje

To nedeljo smo odšli v Slovensko Bistrico, k Zojčinim štajerskim starim staršem. Tam sta bili tudi njeni sestrični Zala in Liza, ter teta Mateja. In seveda, zadnje letošnje češnje. Vsaj na Štajerskem, ker smo tiste primorske pri noni in nonu letos malce zamudili. 

No, Zojin tata jih tako ali tako zadnjih nekaj let ne je (alergija), mama jih zoba samo z drevesa (in si je to tudi privoščila), Zojči pa je bolj zvedave narave in jih raje trga in gleda kot pa je. Eno ali dve je dala v usta, jih malo požvečila, nato pa izpljunila. Hja, trenutno ji nobeno sadje, razen banane, ne paše najbolj. :-/

Na začetku je Zojči raje kot češnje z vej, pobirala tiste, napol gnile, ki so se že same vdale v usodo in so že pred našim prihodom zapustile veje oz. so padle na tla. So pač prve padle Zoji v oči, ko so tako vabljive rdeče kukale iz zelene travne preproge. ;-)

Z malo mamine pomoči, pa je tudi sama opazila, da so na vejah še lepše in vabljivejše češnje. :-D

Vseeno pa so bile za našo "veliko, veliko" Zojčiko še vedno malce previsoko, ampak se je vseeno trudila, da jih je čimveč pobrala... In vrgla na tla! Saj sem že omenil, da jih pač še ne je. Njej je to obiranje bilo prej v zabavo in za vajo iz koordinacije gibov rok in prstov. ;-)

"Hm, toliko sem jih že pobrala in zmetala na tla, pa jih je še vedno vedno veliko gor!"

Vseeno pa so boljše te, ki so na višjih vejah.

"Mama, daj me bližje!"

Mimovrste.com

Pred dnevi smo preko Mimovrste.com kupili neko malenkost. In ko smo dobili in razpakirali nakupljeno, je Zoja prišla do svoje nove igračke. Prazne kartonske škatle! ;-)

Kaj je naša 'šjorca' naredila iz nje, je razvidno na spodnjem posnetku. :-D

Prvič na morju!

Prišel je konec maja in naša družinica se je prvič odpravila na morje. Ker je bil to Zojčin prvi "dopust", smo si za prvi poletno avanturo (bolj za mamo in tato, kot za Zojčiko) izbrali Poreč. Dovolj blizu, če gre kaj narobe in dovolj daleč, da nismo doma. :-D

Šli smo v hotel Valamar Rubin v Brulu, ki je dovolj blizu Poreča, da se lahko lepo sprehodiš do mesta, če je vreme bolj slabo. Res dobra odločitev. Sploh glede prijaznosti osebja in dobre hrane. 

Ko smo prišli v sobo, si je naša Zojči kar prisvojila veliko posteljo in ključ sobe. Hm, hitro je bila soočena z realnostjo v obliki svoje prenosne posteljice. Katero pa ima, k sreči, tudi rada!

In medtem, ko smo eni preverjali kao "romantični" razgled z balkona,...

...so drugi preverjali varnost balkonskega pohištva. Pa tudi malo so tudi "pospravili", saj čistilke očitno ne pospravijo dovolj dobro za Zojin estetski okus.

Bilo je pa potrebno še preveriti bližn je plaže, pri tem pa se je v tati "prebudil" lovski pra-nagon...

...in prinesel je svoj prvi izplen iz morja. Cele rakove klešče!! (hm, mogoče je samo ostanek po levitvi raka ampak vseeno!) ;-)

Je pa tudi Zojči morala poskusiti ali je morje res slano. Komentarja ni bilo. :-/

Drugi dan je bilo bolj slabo vreme, tako, da smo ga izkoristili za različne poskuse fotografiranja v naravi oz. ob morju, vendar...

... je našo šjorco vseeno bolj zanimal okus morskega kamenja.

Je pa imela svoje veselje s steklenico Coca Cole (prazno, seveda)...

...in svoj prvo lučko. No, bil je Magnum od Leda. :-)

Se je pa Zojči v Poreču izkazala kot pravi lovec:

Tako so naši dopustniški dnevi minili hitro, prehitro, Zoja pa je v teh nekaj dnevih postala prava zvezdnica osebja v Valamar Rubinu. Do petka so je "prežulilo skoraj vso osebje v restavraciji, hotelskem baru ter čistilka našega hodnika. Vse so jo imele rade in so kar malo obžalovale naš odhod, ko se jim je naša Zojči vsak dan tako lepo smejala in silila v njihova naročja. Jah, to bodo še problemi, da jo odvadimo ampak za sedaj se še da nekako kontrolirati.