Naša računalničarka!

Pred časom je Zoja ugotovila, da računalniška tipkovnica oddaja prav zanimive zvoke, če po njej udarjaš s prsti. 

Aja, pa tudi z v usta je dobra!

Tata pa ves "srečen", ker ima tako pametno hči in tako okusno (še posebej po Zojini 'obdelavi') in slinasto tipkovnico. Prsti kar polzijo med črkami. Dobesedno! 

Pa tudi sedim že (skoraj) sama!

Ne samo prvi zobki. Naša Zoja sama že skoraj sedi. To ji uspeva kar nekaj trenutkov, dokler ji ne popustijo mišice ali pa gravitacija naredi svoje in se prekucne naprej, nazaj, levo ali desno. 

Ni še najbolj stabilna, je pa zabavna. Kot mala, prikupna, pozibajoča se skodelica pudinga. :-D

Prvi zobki so tukaj!!!! :-D

Naša Zoja je prava mala lisička. Dobila je prve zobke, tega pa ni povedala nikomur, Niti ni jamrala, jokala, dobivala vročine, driske ali kakšni so že ti simptomi. Mogoče se je enostavno malce veliko slinila, ampak že nekaj časa je kot majhen polžek. :-D

Enostavno kar naekrat sta se na spodnji čeljusti pokazala dva majhna "rižeka" in to je to. V petek sta tako Anita in moja mati ugotovile, da je Zoja sposobna že ugrizniti v prst, ki ji zaide v usta! Prav zanimivo je tole otipati z lastnim prstom.

Je pa smoraj nemogoče fotografirati, ker čim ji malce odpreš usta takoj z jezikom prekrije svojo novo "pridobitev". A. jo bom že dobil na kakšno finto. ;-)

Jemo na žličko!

Zahvaljujoč sestričnam, ki sta že prerastli ta stolček, je naša Zoja dobila tudi svoj stolček za zajtrk, malice, kosila in večerje. Ker smo že dovolj stari smo začeli tudi z hrano na žličko. In očitno je, da naši Zoji različni Frutki, kuhana jabolka, cvetačke, korenčki in podobno zelo teknejo.

Le tata je malce tečen, ko jo tako za zgodovinske beležke "lovi" in moti s fotoaparatom. 

 "Kaj pa tata dela?" 

"Slika, kako jem gris?!"

"No, pa dajmo še eno za fotko!"

Zojini mlečni brki. ;-)