Prvi TV (in internet) idoli

Naša Zojči je pri svojih 19 mesecih postala že zelo dojemljiva za razna dogajanja v okolici in tudi na TV. No, na srečo še nismo v fazi raznih "winxic", "barbik" in podobnih traparij, ki so večino plod raznih trgovskih korporacij. Pa ostanimo pri TV oziroma bolje rečeno internetu in z njim povezanim Youtube. 

Prvi idol ji je verjetno bila Bilbi s svojo "Hvala za vijolice" (glej zapis Tata bi imel novi netbook),

... kasneje pa tudi Perpetum Jazzile s priredbo Avsenikove Golice (glej zapis: Prava mala "Oberkrainerka*" Zoja).

Današnje dni sta ti pri srcu risanki Bojan...

in Nodi.

Sploh pri Nodiju se razživi. Še posebej ob uvodni pesmi, kjer je že ugotovila, kdaj mora sama zapeti refren. ;-)

Obe risanki gleda malo na izmene, drugače pa se to začne že vsakodnevno. Imamo pravi jutranji ritual, ko so prebudi. Najprej gospodično z vso njeno spalno kramo (kravica Katka, neka velika plišasta riba, plastenka vode)  odnesemo iz njene sobice na kavč v dnevno sobo (saj lahko sama gre, ampak čez komot ga očitno ni), potem se mora vklopiti TV in po njeni želji zavrteti Nodija ali Bojana in, bog ne daj pozabiti, ji segreti in dati 2 dcl mleka. Potem pa se lahko začne dan za Zojči!

Aja, pa da ne boste mislili, da gleda samo risanke.

Občasno jo zanima tudi nogomet. Še posebej angleška Premier League, tako kot njenega tato! 

Če verjamete! :-D

"Makaronožerka"!

Ja, tole bo spet en vpis na temo hrane! ;-)

Mislim, da sem nekje in že pred časom omenil, da je naša Zojči prava Primorka po duši. Eden od dokazov za to je tudi v tem, kako to bitje rado je razne 'pašte' (makaroni, špageti, lasagna,...). 

Danes je imela za kosilo makarone z neko barilla omako. Ni ravno domača kuha, je pa bilo vseeno dobro. Še posebej za Zojči, ki je kar prevzela pobudo in ji je mama morala prepustiti tudi svojo žlico. Več pa na fotkah. ;-)

Naš srečen otrok ob polnem krožniku 'pašte'!

Seveda se ni 'šparala' in se je hrane lotila z obema rokama (in dvema žlicama!)

Najprej z desno roko,...

...nato pa še z levo! ;-)

Še malo pa bo konec.

Zadovoljni obraz našega sitega otroka! :-D

Nova postelja in naše borbe z Zojo!

Mislim, da sem nekje v enem od svojih zapisov že omenil, da je naša Zojči pred kakšnim mesecem dni dobila svojo sobico. Majhno a simpatično. In del te sobice oziroma njene opreme je tudi nova, večja postelja. Tukaj pa se pričnejo naše težave. Tale mesec sva Zojo enostavno pustila spati v njeni mali posteljici z ograjico. Enostavno ni bilo časa za "borbe" in večno vračanje Zoje v posteljo brez ograjice. Zdaj, ko so prazniki in smo doma, pa je končno pričel tudi čas, da se lotimo tega dela življenskega izziva.

To je skoraj dobesedno bila borba. Zojo sva dala v posteljo in odšla iz sobice, Zoja je zlezla s postelje in prišla za nama v dnevno sobo. Z vso opremo (kravica "Katka", plastenko čaja, dudo), ki jo je morala vzeti v posteljo ter odprla vrata v dnevno sobo in previdno pokukala noter. No, potem smo ponovili vajo. Zoja v posteljo, mama ali tata iz sobe, Zoja s postelje v dnevno sobo! In tako dobro uro in pol! Saj, kako je to potekalo je razvidno iz spodnjega posnetka "skrite kamere"! Na njem je samo slabih 5 minut posnetka od skupne dobre ure in pol trajajočega ponavljanja.

Tako pa je videti eden od njenih poskusov pobega s postelje in iz sobice. (posneto nekaj dni kasneje) ;-)

Končno pa se je tata spomnil, da bi lahko z pokrovom večje plastične škatle shranjevanje predmetov, naredil zaporo na postelji. 

Tako je Zoja morala ostati na postelji in po cca. 2 min joka in pritoževanja ter nekaj zvijačnih poskusov, kako priklicati mamo ali tato ("duda, duda,..." - češ, da je izgubila dudo in jo naj pridemo poiskati!) je končno obupala in zaspala! :-D

Ker sva skrbna starša, sva jo seveda tudi pokrila! ;-)