Mislim, da sem nekje v enem od svojih zapisov že omenil, da je naša Zojči pred kakšnim mesecem dni dobila svojo sobico. Majhno a simpatično. In del te sobice oziroma njene opreme je tudi nova, večja postelja. Tukaj pa se pričnejo naše težave. Tale mesec sva Zojo enostavno pustila spati v njeni mali posteljici z ograjico. Enostavno ni bilo časa za "borbe" in večno vračanje Zoje v posteljo brez ograjice. Zdaj, ko so prazniki in smo doma, pa je končno pričel tudi čas, da se lotimo tega dela življenskega izziva.
To je skoraj dobesedno bila borba. Zojo sva dala v posteljo in odšla iz sobice, Zoja je zlezla s postelje in prišla za nama v dnevno sobo. Z vso opremo (kravica "Katka", plastenko čaja, dudo), ki jo je morala vzeti v posteljo ter odprla vrata v dnevno sobo in previdno pokukala noter. No, potem smo ponovili vajo. Zoja v posteljo, mama ali tata iz sobe, Zoja s postelje v dnevno sobo! In tako dobro uro in pol! Saj, kako je to potekalo je razvidno iz spodnjega posnetka "skrite kamere"! Na njem je samo slabih 5 minut posnetka od skupne dobre ure in pol trajajočega ponavljanja.
Tako pa je videti eden od njenih poskusov pobega s postelje in iz sobice. (posneto nekaj dni kasneje) ;-)
Končno pa se je tata spomnil, da bi lahko z pokrovom večje plastične škatle shranjevanje predmetov, naredil zaporo na postelji.
Tako je Zoja morala ostati na postelji in po cca. 2 min joka in pritoževanja ter nekaj zvijačnih poskusov, kako priklicati mamo ali tato ("duda, duda,..." - češ, da je izgubila dudo in jo naj pridemo poiskati!) je končno obupala in zaspala! :-D
Ker sva skrbna starša, sva jo seveda tudi pokrila! ;-)
Ni komentarjev:
Objavite komentar