Zoja in postelja!

Spraviti Zojo spat. To je prava umetnost! Zojči je lahko zaspana tako, da kar obsedi in zaspi, a ko jo položiš v njeno postejo... Hip, hip, hip, strašni trik! Kot da bi ji dal pločevinko Red Bulla direktno v žilo! Pokonci in se igrat. Še najraje pa tečnarit, da bi šla iz postelje.

No, ampak s časom se le utrudi (k sreči, se Anita ne!) in le zaspi. Četudi samo za pol ure, kot traja njeno dopoldansko ali popoldansko spanje. Ponoči pa je mir. :-D

In tukaj je nekaj prizorov iz Zojčinih spanj!

Včasih zaspimo v avtu,...

...včasih med kosilom,...

..ali večerjo,..

in, ko smo končno v postelji so na vrsti še prepričevanja, da pa bi bilo vseeno fajn, če malo zadrema!

Če nam pa slučajno uspe zaspati, pa v spanju naredimo kakšno drugo "lumparijo"! Ampak mama to še pravočasno opazi in ni "neprijetnih" posledic! ;-)

p.s.: a lahko kdo od vas zaspi v takšnem položaju?! In to v treznem stanju, da se razumemo!

Naša mala plazilka!

No, nekaj dni smo zamudili s snemanjem zaradi mojega dela ali odsotnosti Zojči in Anite in že se spet kaj dogaja. Izpustil sem kako se iz ležečega položaja spravi v sedečega. A nič za to. Se je že začela plaziti. Ni sicer neka eleganca ali po vojnih normativih JLA, je pa efektivno.

Glavno, da se kam pride, kaj ne?! ;-)

Prrrrrrrrrr!!!!!

Naša Zojči ima trenutno "prrrrrr" fazo!

Stranski produkt te faze pa so mokra tla, kavč in z malo sreče ali smole tudi moker tata! :-/

Zasavski treking

Končno je prišla dolgo pričakovana (razen za Anito) zima in z njo sneg, s tem pa se je tudi omejila uporaba Zojinega vozička. Saj pri nakupu sva že gledala na to, da ima velika kolesa, po možnosti kakšno vzmetenje in podobne malenkosti, katere ti olajšajo vožnjo po makadamu, tlakovani cesti in še kje, vendar v snegu se tudi najboljči voziček ustavi. Pač nimamo zimskih gum. :-(

Ker pa sva se z Anito odločila, da bomo začeli malce v hribe hoditi, ko bo Zoja bolj samostojno sedela, sva prejšnji teden nabavila nahrtbnik za nošnjo našega deteta. Deuterjevega Kid Confort II seveda! No, "trojka" je za nianso boljša ampak, ker je bil ta v akciji, in je tudi dobro ocenjen, je šel z nama. :-)

In, ker je bil danes lep sneženi dan, na zrak pa smo morali iti, da se malce prezračimo, smo imeli danes krajši zasavski treking. S Kisovca sva šla na krajšo pot proti Čemšeniku, vendar res samo kakšnih 500 m. Izgovore, zakaj nismo šli dlje, bom drugič našel in navedel.

Je pa tale nahrbtnik krasna stvar. Na začetku se nama je zdel, da bo malce okorna stvar in da bo Zoja omejena z gibanjem, ko pa sva jo vstavila, "zvezala" z jermeni in naložila, je bilo super. Sploh se ne občuti Zojinih skoraj 9 kg! Pa še detetu je bilo všeč. Ko je začel padati ledeni dež in sva Zoji namestila še zaščito za dež, ki jo je lepo zaprl okoli glave. :-D

V glavnem, test je novi Deuter prestal in sedaj moramo samo še večkrat ven na zrak. Še dobro, da če že nimamo zimskih gum za voziček, pa imamo vsaj zimske čevlje za v sneg. ;-)

Dan republike

Z Anito sva rahlo "jugo nostalgična" in to se občasno odrazi tudi na najini Zoji. Saj SFRJ ni bila tako slaba in zato tudi midva ne bova Zoje prikrajšala za kakšne krasne praznike, ki smo jih praznovali v prejšnji državi.

In tak krasen praznik je bil Dan republike. Še posebej, če je prišel nekam sredi tedna in ker je bilo uzakonjeno da morata biti dva dela prosta dneva, si imel kar manjše počitnice. Še posebej, če si bil učenec ali dijak, pa verjetno se tudi naši starši niso preveč pritoževali nad tem, da "morajo" biti kakšen dan več doma. ;-)

Naša pionirka Zoja!

Meni osebno je najbolj zabavna tale fotka. Zoja je na tej sliki kot kakšen delegat ali polit-komisar na partijskem sestanku, tik pred začetkom govora! ;-)

"Kopalnico ima, kopalnico ima..."

No, tudi naša Zoja ima življenje nekako v stilu pesmi Hazardov "kopalnico ima"! Samo še potovati po svetu še mora začeti, ;-)

Drugače pa ta naš deklič naravnost uživa v namakanju, ko pa vidi svojo plavajočo gumijasto rumeno račko, pa se za njo zapodi kot najbolj lačen morski pes! Čoffff po raci in pljusk po kopalnici! In jo že drži z obema rokama in direkt v usta, da ji tista dva zoba zadata smrtonosni ugriz. Ja, to pa so pra-nagoni!

Sicer pa je danes naša Zojči imela še poseben dodatek kopanju. Najprej smo jo lepo namilili in zdrgnili, potem pa sva jo z Anito pustila, da si še da malce duška s čofotanjem po vodi. Rezultat? Kopalnica je bila na koncu takšna kot, da bi skozi njo šel cunami! :-D

Ko bi jo morala počasi vzeti ven in obrisati, se je Zojči pričela tiho smejati, voda pa je dobila nekaj dodatkov v obliki kepic rjave barve. Jah, tako ji je bilo fajn da se je še pokakala! Vzela sva jo ve,n da sva jo še enkrat s tušem sprala, potem pa je tata postavil trapasto vprašanje: "A jo dam zdaj nazaj noter?"

V banjici pa je medtem še vedno plavalo nekaj "dodatkov". Ups, malce pozabil. :-/

Tata bi imel novi netbook... ;-)

.. in pri tem ni lepšega, kot imeti zelo pametnega in firbčnega otroka, ki ga vse zanima. He, he!

Posneto z Nikon Coolpix S8000

No, vseeno se mi z računalnikom ne mudi saj ga trenutno, ko ne potujem, ne rabim najbolj. Dokler bo tale Asus Eee preživel napade Zoje, bo kar dober. ;-)

Drugače pa smo malce "šparali" s svetlobo in je zato posnetek slabši. :-(

p.s. pesem, ki je Zojo tako prevzela je: Bilbi - Hvala za vijolice

Novembrski sistematski (6 mes)

Rezultati Zojinega novemberskega sistematskega pregleda: teža 8580 g, višina 69 cm.

Naju je pa otrok malo presenetil pri cepljenju. Pred njo so vsi otroci jokali z dna duše, ko je pa zdravnica pičila Zojo, pa je naši šlo kar na smeh! ;-)

Naša računalničarka!

Pred časom je Zoja ugotovila, da računalniška tipkovnica oddaja prav zanimive zvoke, če po njej udarjaš s prsti. 

Aja, pa tudi z v usta je dobra!

Tata pa ves "srečen", ker ima tako pametno hči in tako okusno (še posebej po Zojini 'obdelavi') in slinasto tipkovnico. Prsti kar polzijo med črkami. Dobesedno! 

Pa tudi sedim že (skoraj) sama!

Ne samo prvi zobki. Naša Zoja sama že skoraj sedi. To ji uspeva kar nekaj trenutkov, dokler ji ne popustijo mišice ali pa gravitacija naredi svoje in se prekucne naprej, nazaj, levo ali desno. 

Ni še najbolj stabilna, je pa zabavna. Kot mala, prikupna, pozibajoča se skodelica pudinga. :-D

Prvi zobki so tukaj!!!! :-D

Naša Zoja je prava mala lisička. Dobila je prve zobke, tega pa ni povedala nikomur, Niti ni jamrala, jokala, dobivala vročine, driske ali kakšni so že ti simptomi. Mogoče se je enostavno malce veliko slinila, ampak že nekaj časa je kot majhen polžek. :-D

Enostavno kar naekrat sta se na spodnji čeljusti pokazala dva majhna "rižeka" in to je to. V petek sta tako Anita in moja mati ugotovile, da je Zoja sposobna že ugrizniti v prst, ki ji zaide v usta! Prav zanimivo je tole otipati z lastnim prstom.

Je pa smoraj nemogoče fotografirati, ker čim ji malce odpreš usta takoj z jezikom prekrije svojo novo "pridobitev". A. jo bom že dobil na kakšno finto. ;-)

Jemo na žličko!

Zahvaljujoč sestričnam, ki sta že prerastli ta stolček, je naša Zoja dobila tudi svoj stolček za zajtrk, malice, kosila in večerje. Ker smo že dovolj stari smo začeli tudi z hrano na žličko. In očitno je, da naši Zoji različni Frutki, kuhana jabolka, cvetačke, korenčki in podobno zelo teknejo.

Le tata je malce tečen, ko jo tako za zgodovinske beležke "lovi" in moti s fotoaparatom. 

 "Kaj pa tata dela?" 

"Slika, kako jem gris?!"

"No, pa dajmo še eno za fotko!"

Zojini mlečni brki. ;-)

Mi se že tudi obračamo!

Če smo pri volji ali če imamo kakšne posebne zahteve. Tokratna motivacija je bila žogica, katera je ležala ob ležalni podlogi. In ker ta žogica Zoji ni dala miru, se je "šjorca" lepo obrnila. No, malo je ob tem pojamrala.

Ko se je obrnila pa ni vedela kako naprej. Zdaj pa čakamo, da ugotovi, kako se je potrebno plaziti naprej! :-D

Mimogrede, tisti moj "JA" ni nobeno kreganje ali kaj podobnega. Je pač bil telefon bližje meni kot Zoji in ne vem kdaj mi je ušel ta "ja". :-/

Kako nastaja Zojin blog?!

Za vse, ki vas zanima kako nastaja tale blog, tukaj je slikca iz zakulisja pisateljevanja Zojinega dnevnika! ;-)

Mimogrede, tele službene majice so naravnost prekrasne, ko se ti otrok slini po njih.

Zojini prvi poskusi "trde" hrane

No, pa je prišel dan, ko sva se z Anito odločila, da naši mali "šjorci" privoščiva še kaj več kot pa hrano po steklenički. Še posebej, ker je v sredo, ko sva bila pri Anitinih starših na kosilu, prav poželjivo gledala naše polne krožnike. In zdaj, ko je že v petem mesecu starosti sva ji privoščila nekaj žličk pire krompirja. Resd, da je bolj neslan in pomešan z njenim najljubšim mlekom iz vrečke, vendar je vseeno nekaj novega za njena usteca. Tako ali tako me je že vso jutro grizla (če se temu lahko tako reče, ker nima zob) po roki, včeraj mi je oblizala celo dlan... Jah, iskanje novih okusov pač.

Ampak gremo po vrsti. ;-)

Najprej smo otroka udobno namestili v stolček.

Sledila je prva žlička. In seveda Zojin nezaupljiv pogled!

 Hm,...

"In to je zdaj to?!"

Imamo pa tudi video zapis vsega tega dogajanja, iz katerega bolj razvidno, kako je vse to potekalo in kakšni so bili občutki po prvih žličkah. :-D

p.s. kvaliteta posnetka je spet po Samsungovi mobilni telefoniji. :-/

Jupi! Osebna izkaznica je tu!!!

Tako, sedaj, ko mi je Katarina K. poslala pošto z osebno izkaznico, pa sem polnopravna državljanka R Slovenije! 

Samo še potni list mi manjka, pa bo tata presrečen! :-D

Zojine skrivalnice

Ma, tale naš otrok pa je res pameten. Ker jo je motila dnevna svetloba, se je kar sama prekrila preko glave. 

Okoli 16.45 ure sva jo dala v posteljico spat, da si odpočije, pri tem pa jo je Anita pokrila po nogah. Prva kontrola je bila čez cca. 15 min in kaj vidiva? Zoja je pokrita čez glavo! Kar sama se je tako pokrila.

Ajde, jo odkrijeva (spala je na boku) in gremo dalje. Čez 10 min ponovna kontrola in kaj vidiva? 

Spet spi pokrita čez glavo!

Le, da se je tokrat gospodična odločila, da bo spala na hrbtu. 

Ajde, če ji tako paše, potem pa naj spi pokrita čez glavo, sva si dejala in sva jo pustila. Le malo več kontrole je bila deležna! ;-)

Prvo (uradno) fotografiranje

Danes se je naša Zoja prvič uradno slikala. Pri fotografu seveda! Po kakšnih treh mesecih sva z Anito ugotovila, da bi bilo vseeno fajn, če bi naša "šjorca" imela svojo osebno izkaznico in še kaj, če hočemo potovati kam izven Slovenije (ajde, v Avstriji smo že bili večkrat "na šverc").

Je pa bilo kar težko izbrati cunjice, da se Zoja lepo uštima. Ugotovila sva namreč, da je ta naša punca tako hitro zrasla v teh treh mesecih, da so ji nekatere lepe cunjice že premajhne, četudi jih ni nikoli oblekla. :-(

In danes je končno nastopil ta dan. Dan za fotografijo!

Zoja: "Kdo je ta ženska, ki skače pred menoj in mi bliska v oči??"

Hm, naši punci je bilo tole vse nekako novo in se je kar nehala smejati, kljub temu, da je bila pred tem v

vozičku "vesela kot radio"!

Resni pogledi za resne fotografije.

Rezultat današnjega "foto-termina" naše "manekenke" je ta slikca. Kakšen resen obraz bo sedaj gledal z osebne izkaznice, kaj ne?! Z oči ji prebereš: "Nisem kriva! Nič ne švercam! Kaj sploh delam tukaj?! " ;-)

Zojini poskusi plazenja!

Ja, naša Zoja je pri treh mesecih že kar pogumno in trmasto dekle. Ta teden sva z Anito opazila, da če jo dava na trebuh se ji "avtomatsko" vključi program "plazimo se naprej!" No, to je samo teoretično. V praksi bo potrebno razdelati še nekaj gibalnih detaljev, kot je komanda možganom: "potiskajmo se z nogami naprej", pa "ne dvigujmo riti ampak se dvignimo z rokami" in tako naprej.

Ampak pustimo to. Na spodnjem posnetku je naša Zoja v svojem trmastem poskusu kako priti do tate! :-D

">


Nadaljevanje sledi! :-D

p.s. je dobra, ko tako z nohti praska podlogo samo, da bi se premaknila naprej!

Cow Wrestlling (prevod: ravsanje s kravico)

Občasno se zgodi, da se tudi v najboljših družinah in najboljši prijatelji kdaj sprejo. Tudi naša Zoja se. Najbolj pogosto s Katko (kravica Fabler Ko, je dobila slovensko ime), katera ji pogosto noče odgovarjati. Hm, le zakaj Katka je takšna?

In ker se Katka noče igrati oz. pogovarjati z Zojo, se ta razjezi in pride do pravega ženskega pretepa. Bolje rečeno ravsanja.

Zmagovalec je znan! :-D

Vozičkarije

Tile poletni dnevi so krasni za sprehajanje. V tem uživa tudi naša Zoja. Ja, kaj pa je lepšega, kot ležati v udobnem vozičku, se sprehajati nekaj kilometrov na svežem zraku ter se pri tem minimalno utruditi. ;-)

Pri sončnem vremenu je pomembna tudi zaščita oči. Atijeva očala so najboljša!

Če se ves voziček trese, zakaj ne bi še jaz skakala v njem?!

Tale prečka je naravno idealna za počitek noge.

No, tako pa izgleda, ko počitek preide z noge na celo Zojo. Samo, da ji je udobno, pa naj ta položaj izgleda še ne vem kako čudno!

'Kravce pasem'

Kot vidimo, čas beži in naša Zoja lepo raste. In tudi vedno bolj je živahna. Zdaj smo že tako daleč, da smo začeli "kravce past"! Karkoli že to pomeni. Tudi nama z Anito ni jasno od kod ta izraz. Anita pravi, da lahko bi rekli, da tudi "ovce pase". 

Kakorkoli že pase, Zoja je pri tem veselo dekle.

No, vsaj prvih 5 min je vesela. Po tem pa se začne nad svojih "uspehom" jeziti in prične se preklinjanje, ki pa se v jeziku dojenčkov sliši bolj kot jezni "bru, bru, aaAAa, be, ueea,...", akustiko pa spremljajo jezni pogledi in namrščen obraz. Itak pa je kriva dekica in brisačka, katera jo ne dvigne. Ja, je kar zabavno! :-D

Tehnični knock-out a'la Rocky Balboa!

Takole , ko gledam našo Zojo, imam občutek, da vsake toliko časa doživi srečanje z Rocky Balboo. Mislim, da bom njeno flaško poimenoval Rocky. Zmeraj ko se naje obleži kot "knockoutirana"! Ponoči še kupčka ne podre, tako jo "sesuje" ta flaška.

V nadaljevanju nekaj postnetkov Zojinih totalnih "knock-outov"!

Lutkovno gledališče Krajnko & Co.

Ena od pomembnih stvari v odraščanju otroka je tudi kultura. In tako je naša Zoja deležna rednih lutkovnih predstav, ki vključujejo švedsko kravico (kitajskega porekla) Fablar Ko, kitajsko cvetko Šuo in belgijsko ovčko, katera pa še nima imena. Hm, kako pa smo to pozabili, verjetno pa bo Mouton. Razen, če ima kdo bolj primeren predlog od ovce v francoščini.

V glavnem, tata je glavni animator z vsemi spremljajočimi glasovi in obraznimi grimasami. :-D

IKEA Int.

Naša Zoja postaja vedno bolj internacionalna. Tako kot mama in tata. In tako seveda rada je švedsko hrano. Niso ravno originalne "kotbular" ali kaj podobnega z menija Ikeine restavracije, ampak je vseeno teknilo.

Ni ravno Svensk mjölk je pa vseeno teknilo!

In imamo še eno zadovoljno uporabnico oz. obiskovalko IKEA trgovin! Še posebej po tem, ko smo v krasni previjalnici previli malo posrano rito, ter jim pustili dišečo vizitko (prosto po kriminalistiki!)

Levde och Ikea, Sverige! (živela Švedska in IKEA)

Super Girl!

Danes sva z Anito šla po H&M in ko sem takole pogledal v voziček, če je z našo "šjorco" vse v redu sem videl tole.

Kaj pa če je naša Zoja Super Girl? 

Mimogrede, dobro se pretvarja kako spi, medtem ko jo nadziramo. ;-)

我喜欢中国 ! (prevod: I like Chinese!)

Tako, pa smo bili že na svojem prvem "kitajskem" kosilu. Pri Zlati ribici v Retečah. Njami! Zoja se je takoj zagrebla za palčke (še v spanju jih zna zagrabiti!)....

... ampak, ko pa je potrebno začeti jesti tisto kitajsko hrano z najrazličnejšimi eksotičnimi imeni (mravlje plezajo na drevo, spomladanski zavitek, kurja črevca na palčki,...) pa se je naša "šjorca" odločila za bolj preverjeno stvar.

Hrano iz stekleničke! ;-)

Premiki...

Tale naša Zoja je prav zanimivo bitje. Zadnje dneve je malce vroče in temu primerno je tudi oblečena. Ampak o tem kdaj drugič. recimo pozimi.

Zanimiva je v tem, kako naša "šjorca" spi. No, bolje rečeno, kako se med spanjem premika.

Takole se ponavadi spanje začne. Na boku ali, tako kot v tem primeru, na hrbtu. Vse štiri od sebe in že je več ni!

In ko se čez kakšne dobre pol ure vrneš v spalnico, da vidiš, če je z detetom vse v redu, najdeš tole. Skoraj pravokotno obrnjena glede na začetni položaj.

Tako izgleda, ko se umakne odeja.

Še bolj veselo pa postane, ko se "šjorca" želi še bolj premakniti proti "jugu", pri tem pa jo moti stranica postelje. 

Hm, kaj bo šele, ko bo dete starejše!