Zojči je stara eno leto!

Na današnji dan je ob 02.35 uri na svet privekala naša Zojči! (klikni na povezavo tukaj) :-D. Naša mama Anita je imela pred letom dni kar nekaj trpljenja (9 ur na umetnih popadkih), vendar je naša današnja slavljenka bila tega vredna! 

In kaj naj rečemo po preteku tega leta? Bilo je zanimivo, občasno malo glasno, bile so nespeče nočne urice, wc papir je letel naokoli... Vendar vseeno.

Naša Zojči se je razvila v pravo malo zapeljivko, 

po malem tudi nagajivko. 

Rada z mamo se crklja 

in s tatom se kotrlja! 

(madonca, sem pesniško nadarjen, kaj ne?!)

Danes smo ji kupili eno manjšo tortico, vendar je bila ta bolj za mamo in tato ter nekaj sorodstva in za obvezno rojstnodnevno fotkanje. No, tukaj so bile manjše težave, ker naša Zojči meni, da na svoj rojstni dan pa res ne sme imeti miru in sedet. Pa tudi svečka je ni tako pritegnila. Ampak nekaj je vseeno uspelo in rezultat je viden na tej strani.

(foto: Nono)

Tata bi lahko tudi kakšen zob pokazal, drugače pa smo na splošno zadovoljni s fotografijo in srečni z Zojči! 

:-D

p.s.: kako pa je preteklo leto, pa je vidno iz zapisov v minulem letu!

Zoja, fotografiranje in potni list

Pa smo uredili še to. Naša Zojči bo čez nekaj dni stara eno leto in čas je bil, da si, kot polnopravna članica naše družinice, pridobi potni list. Tata in mama bi potovala, dete pa naj bi bilo doma? Ne, to ne gre! ;-)

V ponedeljek sva jo tako na brzino pobrala iz vrtca in smo šli v Ljubljano na slikanje za potni list. No, to ni več Zojči, kot je bila lanskega avgusta na svojem prvem uradnem slikanju (glej: Moje prvo (uradno) fotografiranje), ko je samo sedela in gledala kaj se dogaja. Ne, naši Zojči se je kar lepo dogajalo, preden smo uspeli dobiti vsaj eno kolikor toliko uporabno sliko. Kar poglejte spodnjo serijo fotk.

 

 

Na koncu smo se vdali in se odločili za eno slikco, katero sem nato odnesel na UE. Tudi tale ni bila idealna saj naši Zojči ni bilo mogoče dopovedati, da se naj ne smeji in ne kaže zobe ampak so vseeno sprejeli. Takšna je zdaj Zojči na potnem listu:

"Uradna" Zojči!

Saj je lepa na osebni izkaznici, ampak na potnem listu je prava mala lepotička in še več navdušenja je pokazala, ko ga je dobila. Sicer pa kaj naj nekajmesečna dojenčica počne s kosom plastike (os. izkaznica), ki ji jo tata porine v roko, da jo pofotka (glej: Jupi, osebna izkaznica je tu!)? S "pasošem" pa že lahko mahamo in ga po potrebi grizljamo s svežimi mlečnimi zobmi. ;-)

In včeraj je dolgo pričakovani potni list (pazi to, biometrični) le prišel na naš naslov.

Zdaj pa lahko gremo še kam na pot, da končno uporabimo in poštempljamo te "nedotaknjene" liste. Jih moramo kar 32 v treh letih (takšna je pač veljavnost otroškega PL) poštempljati. Upam, da zdaj noter ne bo imela samo  hrvaških štempljev in da bo rada letela kam po svetu. ;-)

Zojči je tako včeraj že trenirala, kako izročiti potni list na mejni kontroli! ;-)

Zojina (in Anitina) prva uradna bolniška!

No, pa je naša mama Anita odšla na svojo prvo uradno bolniško za nego otroka. In to še preden je prvič, službeno prestopila prag svoje službe letos.

Naša Zojči je včeraj zvečer tudi (tedaj še neuradno) zbolela. Noč je bila prava borba. Še posebej za Anito, ki se je morala na vsakih 15 do 30 min vstajati in našo bolnico tolažiti in miriti. Sprva sploh nisva vedela, kaj ji je, saj je bilo videti, da je tako utrujena, da ne more spati, nič pa ni pokazala ali dala znakov, da jo kaj boli. Najbolj sva imela na sumu kakšne nove zobke, "drugi kandidat" pa so bila vnetja ušesk. Poklical sem še kolega Preinfalka, ki ima več izkušenj s tega področja (njegova Vita je imela že kar nekaj vnetij ušesk) in po njegovem nasvetu sva tudi midva preverila Zojina ušeska. Na žalost je bila reacija "pozitivna" (rahel pritisk za ušeskom je bil za Zojo boleč).

Danes sva zjutraj odšla do naše pediatrinje in ta je dokončno potrdila najino neuradno diagnozo. Vnetje ušes. In pika! Super. :-/

Na poti iz Trbovelj je naša Zojči bila že tako utrujena, da jo je v stolčku kar zmanjkalo. 

Vmes sva se še ustavila v Zagorju v lekarni in kupila predpisana zdravila, da se Zojči čim prej pozdravi. Antibiotik in proti bolečinski sirup (z okusom jagode).

Tako, in zdaj smo do nadaljnjega doma. Na bolniški! :-(

p.s. sodeč po zadnji sliki, pa Zojči niti ne gre tako slabo. Leži, pije in gleda TV! ;-)