Pri kosilu, pa sva opazila, da si je Zoja "sposodila" večjo škatlo, ki jo imava na tleh, da jo malce "omejiva" pri gibanju, se potegnila navzgor in se oprla na svoje iztegnjene noge. In je stala! :-D
Po nekaj minutah stanja, jo je le to početje utrudilo in iz smeha smo prešli v jok. Pa sva jo dala v stajico, kjer je še malce "potelovadla" ob ročajih.
Vseeno je to za našo "športnico" zaenkrat preveč. Ampak, počasi se bo potrebno navaditi na to, da se bomo lovili po stanovanju. ;-)

poglej ta zmagovalni pogled! oh, kako fino je, ko človek postavlja nove mejnike in zvišuje meje možnega. bravo, Zoja!
OdgovoriIzbriši