Prvi dan v vrtcu! :-D

In prišel je 1. september. Dan, ko je tudi naša Zojči vstopila v mali "hram učenosti". Vrtec po domače! ;-)

Že res, da je od aprila bila v zasebnem varstvu Smrkci v Viru pri Domžalah (še enkrat hvala Nataši, ki je tako lepo skrbela za Zojči! :-D ), vendar državni vrtec je pač državni vrtec. No, roko na srce, še najbolj sva se glede prehoda iz Natašine oskrbe v"državne jasli" sekirala midva, mama in tata.

Zojči pa,... Ja, Zojči pa se je veselila in se sploh ni sekirala kam gre. Bil je lep, sončen septemberski dan in Zojčika je veselo korakala preko našega parkirišča proti novim dogodivščinam in sošolcem.

Ko smo prišli do dvorišča oziroma igrišča vrtca v Kisovcu, je deklina še malce popozirala in nama veselo pomahala. Verjetno je 'šjora' pričakovala, da jo bomo tam izpustili iz kontrole in se bo lahko zapodila v peskovnik, tako kot se je nekajkrat tekom letošnjega poletja.

Zagorski župan Švagan je namreč dal "komando", da se igrišče vrtca tekom poletja v popoldanskih urah odpre za okoliško deco in tako je tudi Zojči imela svoje pred-uvajanje v peskovniku. Temu je sledilo tudi redno kopanje v kopalnici, da smo z otroka spravili vso mivko. Ravno tako z glave tate (še dobro, da ima tako "bujno" frizuro!) in ostalih delov telesa, ker je pač Zojči uspela z lopatko, vedrčkom in nekaj mericami mivke narediti vse drugo razen potičke iz peska. (mimogrede, boksarce ne puščajo oziroma dovoljujejo prosti pretok ali padec mivke!) 

Da se povrnemo k zgodbi iz prvega dne vrtca. Po nekaj korakih po igrišču vrtca in ko smo se napotili proti v smeri proti vhodu, se je 'šjorca' odločila, da bo vseeno malo posedela in tako nudila pasivni odpor proti sistemu (zakaj pa bi morala 1. septembra v vrtec, če je doma lepo?), ki pa ni dolgo trajal.

Ko smo prišli, se je morala Zojči preobleči v "službene" cunjice vrtca. Zanimivo imajo to urejeno. Zakaj bi umazali domače cunjice z raznimi čokolinoti, peskom, travo, ipd., če pa lahko umažeš temu namenjene cunjice, ki jih da vrtec.

Ker se je prvi vrtčevski dan za Zojči začel okoli 08.00 ure, je takoj po prihodu sledilo "kopanje" v bazenu s plastičnimi kroglami zatem pa zajtrk. Kot pri kakšnih športnikih, kaj ne?! Bil je čokolino in naši Zojči je tako teknil, da ga je jedla z žličko pri tem pa si je obilno pomagala tudi z levo roko (hm, a ve, da sta bila njena mama in tata v Indiji?!)

Po kakšne pol ure sedenja v razredu, sva z Anito opazila, da naju Zojči sploh ne pogreša. Ima novo družbo, neke maksi Lego kocke, cel kup novih igrač, prijazne vgojiteljice, dobro hrano,... In starša, ki sedita kot dve sivi vrani na klopci nad radiatorjem ob oknu in se sekirata ali ju bo otrok sploh pogrešal, če bosta odšla. Malo morgen! Ko sva po pol ure skupnega druženja odšla, sploh ni opazila ali delala cirkusa. Itak je bila igra bolj važna kot pa sta bila mama in tata tisti trenutek. Nekaj novega pač.

Vseeno pa se je okoli 11.30 ure razveselila, ko sva se vrnila po njo. Danes, 2. septembra, pa je že odspala svoj prvi dopoldanski počitek v vrtcu in verjetno ni opazila, da naju ves dopoldan ni bilo. 

In njena mama in tata sta se tako sekirala, kaj bo z njo na njen prvi dan v vrtcu!! ;-)