Začetek!

Nekje je potrebno začeti. Trenutno sem pooblastila atija, da namesto mene napiše par vrstic o meni. No, kar sam si je vzel to pravico, ker baje do 18 leta nisem opravilno sposobna. Ja vem, težko je biti otrok pravnice in policaja!

Halo? Kako da nisem opravilno sposobna? Mami že nekaj časa brcam v trebuhu in jo ob najbolj nemogočih urah pošiljam na stranišče. Kako zabavno je, ko z roko malce pritisnem na tisto mehko blazinico ob moji glavi. Potem pa se mami vstane in nekam odbrzi, čez nekaj časa pa se sliši prijeten zvok šumenja vode. Pa mi recite, da nisem opravilno sposobna, če mami pripravim do tega, da gre na sprehod.
 ;-)

Aja, saj res. Nisem se še predstavila. Baje bom Zoja, ko se rodim. Baje! Lahko pa sem tudi Jakob, saj konec koncev ni 100%, da so si vsi ti strokovnjaki, ki so pregledovali mojo mami, pravilno videli. Kaj pa če sem med nogami kaj skrivala oz. skrival? He, he! Tata, mama, presenečenje!!!! :-D

Ko se rodim. Jah, tudi ta datum je že blizu. Nek stric v beli halji (baje je to zdravnik) je napovedal, da bom prišla na vaš svet nekje 22. aprila 2010. Ampak potem pa sta tukaj še teta Marjeta in stric Tomaž, katera moje rojstvo napovedujeta za 27. april. Saj meni je tukaj kar fino in se mi nikamor ne mudi.

Po nacionalnosti bom verjetno štajersko-primorski mešanček in bom imela znanje dveh jezikov. Štajersko in primorsko. To bo še zanimivo, sploh če bomo živeli v Zasavju, tako kot tata in mama sedaj: "Tata, mama, ka te lahko dobim jen jevro za bonbone?"

Pa gremo od mojih začetkov. Nekam v poletje 2009. Vendar ne preveč v detalje, saj tukaj ne gre za nek pregrešen roman.

Uh, samo še malo pavze. Moram malo mami ponagajat, da jo spomnim, da sem tukaj. Kaj čem narediti? Ali jo malce brcnem ali pa samo na tisto blazinico pritisnem in jo malo sprehodim?