Celo slikanico "Matevžu je uspelo", sva kupila, da bi se Zoja med branjem dokopala do spoznanja, da če je zajčku Matevžu uspelo lulat na kahlico, potem lahko tudi ona.
No, končni rezultat je bil ta, da je po nekajdnevnih poskusih že ob besedi "Matevžek" začela vpiti, da "ne Matevžka! Ne bom brala!!" Ampak, to jo je na srečo minilo in kmalu smo ponovno posedali na kahlici ali WC školjki ter prebirali pravljico o zajčku Matevžku. Če ima kdo podobne težave, mu jo z Anito priporočava. :-D
Vseeno pa so najini napori obrodili napor in Zoja se je na lepem odločila, da bo lulala na kahlico. Oziroma, kot ona temu pravi: "Bom lužico delala."
Kakorkoli smo že prišli do tega, Zojči sedaj skoraj ves dan preživi brez pleničke in v skoraj 80 - 90% pove, da mora na kahlico. Celo kakat ji uspe (ajde, malce slabši odstotki uspešnosti, kot pri lulanju).
V glavnem, vsak dan, teden, kaj novega!
p.s.: a sem omenil, da sva ji za vsako uspešno uporabo kahlice obljubila en M&M bonbon? He, he! ;-)
