V petek zjutraj tako ni bilo nobenega problema se zgodaj zbuditi (no, to je bolj problem mame in tate kot Zoje!), se na hitro urediti za pot, pobrati svoje "nujno potrebne" stvari in teči proti avtu. Za njo pa sta prisopihala mama in tata, ki sta vlekla svoje in njene "ne-nujne" stvari.
Ko smo po postanku v Ajdovščini, v popoldanskih urah le prišli do Poreča in se namestili v hotelu, smo seveda morali takoj do obale, preiskusiti kakšno je morje.
Najprej smo, kot tišični "sveži" turisti s celine malo posedeli, da smo se aklimatizirali na morsko vodo, zrak, kamne, Čehe,...
...potem pa smo se namočili celo v malo globji vodi. Seveda, je bilo potrebno Zojo vseeno malo prepričati, da "ribice res živijo v morju", vendar ji ne bodo nič naredila. Hm, nisem si mislil, da bo naša dvoletnica tako hitro povezala morje in ribe, ki jih vidi na televiziji. Ja, iz nje še nekaj bo. :-D
Po plavanju smo morali še malo raziskovati obalo, pri čemer je imela glavno besedo seveda Zoja, ki je odločala kje se naj kaj išče.
Ker je bilo popoldansko morje pri našem hotelu "rahlo" umazano s travo, smo kasneje in tudi naslednje dneve občasno odšli na hotelski bazen. Tam se je naša Zojči še bolj razživela.
In tako so naši trije dnevi minili v čofotanju....
...občasnih Zojčinih lučkah, ki ji pač morajo pripadati na morju, drugače to ni pravo "morje"...
In trije dnevi so 'odfrčali' mimo kot bi trenil. :-(
Tako, sedaj moramo preživeti samo še dobre štiri tedne in končno bomo tudi mi dočakali svoj letni dopust na morju. Če ne bodo kakšni požari prej cele Dalmacije požgali. ;-)

