Dež je mogoče za večino nas, odraslih, zaradi svojega vlažnega stanja prej nadloga kot radost. No, če nisi ravno pridelovalec kakšne poljščine, ampak o tem ne bomo tukaj.
Naša Zojči je, odkar ima svoje gumijaste škorenjčke (hvala Liza-Zala) še posebej velika oboževalka dežja, še bolj pa luž, ki ostanejo po dežju. Skoraj nemogoče je, da bi šla mimo luže in da ne bi vsaj stopila v njo.
Tako pa sta danes, s sošolko Evo, čofotale po luži pred vrtcem. :-)
