Tole bo mogoče za marsikoga presenečenje, vendar je naša Zojči prava vinogradnica. Takšne so pač njene "korenine" in to ima v genih. No, v bistvu je to njen nono, ki ima kot pravi Primorc manjši vinograd na obronkih Vipavske doline, pod vasico Goče, vendar tudi Zojči veselo sledi družinskemu izročilu.
In ker se bliža čas bandime (slov. "trgatve"), sta nono in Zojči to soboto odšla v krajšo inšpekcijo stanja v vinogradu.
Na začetku je naša Zojčika imela več dela z zbito zemljo in hojo po njej (malce težje je, če med hojo nisi navajen dvigniti nog) in smo jo morali kar nekajkrat pobrati s tal. Mogoče pa je preverjala sestavo tal. Samo ona ve.
Vseeno pa sta z nonotom prešla k bistvu. Ocenjevanju sladkosti oziroma zrelosti grozdnih jagod. Rebuli in zelenu še malo manjka, souvignon pa je bil že kar zrel in primeren za zobanje, če že ne za obiranje. (tisto temno grozdje na sliki sem pa pozabil kaj je, bo mama povedala!)
Po kakšne pol ure ogleda in degustiranja grozdja, so se naša gospodična odločila, da bo dovolj hoje in so se vsedla, da v miru pojedo svoj grozd.
No, v bistvu se je odločila, da ima tudi zobanja grozdja dovolj. Sta ga pa mama in tata pojedla. Kot ponavadi!
Kar se pa izkušenj z bandime tiče, pa je tukaj povezava do zapisa Zojčinega tate izpred dveh let: Bandima*
