Pa smo uredili še to. Naša Zojči bo čez nekaj dni stara eno leto in čas je bil, da si, kot polnopravna članica naše družinice, pridobi potni list. Tata in mama bi potovala, dete pa naj bi bilo doma? Ne, to ne gre! ;-)
V ponedeljek sva jo tako na brzino pobrala iz vrtca in smo šli v Ljubljano na slikanje za potni list. No, to ni več Zojči, kot je bila lanskega avgusta na svojem prvem uradnem slikanju (glej: Moje prvo (uradno) fotografiranje), ko je samo sedela in gledala kaj se dogaja. Ne, naši Zojči se je kar lepo dogajalo, preden smo uspeli dobiti vsaj eno kolikor toliko uporabno sliko. Kar poglejte spodnjo serijo fotk.
Na koncu smo se vdali in se odločili za eno slikco, katero sem nato odnesel na UE. Tudi tale ni bila idealna saj naši Zojči ni bilo mogoče dopovedati, da se naj ne smeji in ne kaže zobe ampak so vseeno sprejeli. Takšna je zdaj Zojči na potnem listu:
"Uradna" Zojči!
Saj je lepa na osebni izkaznici, ampak na potnem listu je prava mala lepotička in še več navdušenja je pokazala, ko ga je dobila. Sicer pa kaj naj nekajmesečna dojenčica počne s kosom plastike (os. izkaznica), ki ji jo tata porine v roko, da jo pofotka (glej: Jupi, osebna izkaznica je tu!)? S "pasošem" pa že lahko mahamo in ga po potrebi grizljamo s svežimi mlečnimi zobmi. ;-)
In včeraj je dolgo pričakovani potni list (pazi to, biometrični) le prišel na naš naslov.
Zdaj pa lahko gremo še kam na pot, da končno uporabimo in poštempljamo te "nedotaknjene" liste. Jih moramo kar 32 v treh letih (takšna je pač veljavnost otroškega PL) poštempljati. Upam, da zdaj noter ne bo imela samo hrvaških štempljev in da bo rada letela kam po svetu. ;-)
Zojči je tako včeraj že trenirala, kako izročiti potni list na mejni kontroli! ;-)
