No, pa je naša mama Anita odšla na svojo prvo uradno bolniško za nego otroka. In to še preden je prvič, službeno prestopila prag svoje službe letos.
Naša Zojči je včeraj zvečer tudi (tedaj še neuradno) zbolela. Noč je bila prava borba. Še posebej za Anito, ki se je morala na vsakih 15 do 30 min vstajati in našo bolnico tolažiti in miriti. Sprva sploh nisva vedela, kaj ji je, saj je bilo videti, da je tako utrujena, da ne more spati, nič pa ni pokazala ali dala znakov, da jo kaj boli. Najbolj sva imela na sumu kakšne nove zobke, "drugi kandidat" pa so bila vnetja ušesk. Poklical sem še kolega Preinfalka, ki ima več izkušenj s tega področja (njegova Vita je imela že kar nekaj vnetij ušesk) in po njegovem nasvetu sva tudi midva preverila Zojina ušeska. Na žalost je bila reacija "pozitivna" (rahel pritisk za ušeskom je bil za Zojo boleč).
Danes sva zjutraj odšla do naše pediatrinje in ta je dokončno potrdila najino neuradno diagnozo. Vnetje ušes. In pika! Super. :-/
Na poti iz Trbovelj je naša Zojči bila že tako utrujena, da jo je v stolčku kar zmanjkalo.
Vmes sva se še ustavila v Zagorju v lekarni in kupila predpisana zdravila, da se Zojči čim prej pozdravi. Antibiotik in proti bolečinski sirup (z okusom jagode).
Tako, in zdaj smo do nadaljnjega doma. Na bolniški! :-(
p.s. sodeč po zadnji sliki, pa Zojči niti ne gre tako slabo. Leži, pije in gleda TV! ;-)
p.s. sodeč po zadnji sliki, pa Zojči niti ne gre tako slabo. Leži, pije in gleda TV! ;-)
